Veronikina lavreatinja 2022 je Kristina Kočan z zbirko Selišča

trokovna komisija letošnje Veronikine nagrade v sestavi pisateljice in kulturne novinarke Lare Paukovič (predsednica), doktorja literarnih ved in profesorja na Filozofski fakulteti dr. Alena Albina Širce ter pesnice, urednice, radijske ustvarjalke in lanskoletne prejemnica Veronikine nagrade Tine Kozin je izbrala pet nominiranih zbirk, ki so izšle v obdobju med lanskim junijem in letošnjim majem:

Milan Jesih: Namreč (Beletrina)

Kristina Kočan: Selišča (Litera)

Ana Svetel: Marmor (Beletrina)

Nataša Velikonja: Prostor sred križišč (Škuc)

Jernej Županič: Orodje za razgradnjo imperija (LUD Literatura)

Šestindvajseto Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta prejme Kristina Kočan za zbirko Selišča, ki je izšla pri založbi Litera. Kot v obrazložitvi zapiše komisija:

“Kristina Kočan je v četrti pesniški zbirki ohranila nekatere prepoznavne lastnosti svoje poezije, denimo precejšnjo asketskost verzov in enžambma, vendar je v raziskovanju pesniškega jezika, predvsem njegove zvočne plati, nedvomno naredila izrazit korak naprej. Selišča tako v ospredje postavijo prav to, včasih zaradi želje po posredovanju vsebine po krivici zanemarjeno, zvočno plat pesništva. Vendar ne na račun vsebine, nasprotno – tudi tematike, ki jih obdeluje: rastlinstvo in živalstvo, telesnost, ljubezen, materinstvo, minevanje; postanejo bolj poglobljene in kompleksnejše kot v njenih prejšnjih zbirkah. Dialoškost z ostalimi pesniki, imeni in deli se skoraj povsem umakne – ostajajo le navezave na kraje, a veliko ohlapnejše –, bistveno je skoraj transcendentalno, univerzalno čutenje, v številnih pesmih celo nevezano na konkreten lirski subjekt.” 

Kristina Kočan (1981) deluje kot pesnica in prevajalka. Leta 2016 je doktorirala iz sodobne ameriške poezije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Izdala je štiri pesniške zbirke: selišča (Maribor: Litera, 2021), šivje (Maribor: Litera, 2018), Kolesa in murve (Ptuj: Zavod Itadakimasu, 2014) in Šara (Maribor: Litera, 2008), ki je bila nominirana za najboljši prvenec leta. Konec leta 2018 je izšla večmedijska knjiga s|prehod (Maribor: Litera), ki vključuje izbor njene poezije, avdio posnetke z njeno uglasbeno poezijo in fotografije Bojana Atanaskoviča. Leta 2019 je pri založbi Litera izšel njen kratkoprozni prvenec Divjad. Njena poezija je prevedena v več kot 10 tujih jezikov ter vključena v številne mednarodne antologije, med drugim Europe in Poems: The Versopolis Anthology in Other Words/Druge besede.

V svojem prevajalskem delu se pretežno osredotoča na ameriške avtorje. Njeni prevodi med drugim vključujejo izbrane pesmi Audre Lorde z naslovom Postaje (Ljubljana: ŠKUC, 2009), antologijo afriško ameriške poezije z naslovom Govoreči Boben (Murska Sobota: Separatio, 2006). Leta 2021 je izbrala, prevedla in uredila antologijo sodobne kratke proze severnoameriških Indijancev Po toku navzgor, ki vključuje 21 indijanskih avtoric in avtorjev in je izšla pri založbi Litera.

Leta 2015 je začela intenzivno sodelovati z glasbeniki; kot besedilopiska sodeluje z zasedbo Brest, s katero so izdali že dva odmevna albuma. Sicer pa pogosto prepleta in predstavlja svojo poezijo z znanimi slovenskimi glasbeniki.

Večer poezije, kjer smo razglasili lavreatinjo ter podelili zlatnik poezije za življenjski pesniški opus Iztoku Osojniku ter nagrado mala Veronika za najboljšo dijaško pesem Eli Potočnik, je bil v torek, 30. 8. 2022 na Starem gradu Celje. Avtorja prireditve in novih glasbenih del sta violinist Matija Krečič in trobentač Luka Ipavec, ki stas se jima na odru pridružila pevec in kitarist Metod Banko ter pianist Nejc Škofic. Premierno je bila predstavljena nova skladba, ki je nastala po Osojnikovi pesmi Dead poets’ society iz pesniške zbirke Razglednice za Darjo. Za pesniško zbirko Razglednice za Darjo je Iztok Osojnik leta 1997 kot prvi prejel Veronikino nagrado.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja