Andrej Brvar

Zlatnik poezije 2017 prejme lektor, urednik in pesnik Andrej Brvar.

Foto: Tihomir Pinter

Dan mi je dan – je verz, s katerim pesnik Andrej Brvar upesnjuje svoj temeljni odnos do življenja. Kajti dan je zanj metafora za življenjski lok od zarje do teme. A njegova zavetnica je zarja, je svetloba. Kajti očaran je nad čudežem, nad skrivnostjo življenja, enkratnostjo človeške identitete in bivanja. Zato je pesnik reke življenja in svojo eksistenco doživlja bolj z epsko izpovedjo kot z lirično prizadetostjo. Sam pravi, da je slika temeljni element njegove poezije in da so ga slikarji naučili gledati svet z estetskimi očmi. Zato je prvo pesniško zbirko, to je bilo leta 1969, naslovil Slikanica. Takrat in pozneje je slika zanj najboljše izrazno sredstvo in realni svet je celota pesnikove izkušnje. Njegov programski verz je nedvoumen: Vse je pesem. A pesem nastane, če izraža njegovo izkušnjo v vsakodnevni vsakdanjosti, kar kaže, kako je avtor v ljubezenskem razmerju z življenjem. Njegova poezija je skorajda njegova biografija, je »senca in sonce, plus in minus«, hudomušno dostavlja.

Na slovenski pesniški oder je Andrej Brvar stopil z zbirko Slikanica, potem pa so izšle zbirke Kdo je ubil Holoferna, Pesmi, Pesnitev o tem, kako je nastajala neka pesniška zbirka in druge. V zadnjem poldrugem desetletju pa Naplavine, Pesnitve in pesmi, Retrospektiva in Material. Ta zbirka je bila nominirana za Veronikino nagrado. Letos bodo izšle Transverzale. Izbor iz pesnikovega hrama skoraj petdesetletnega pesniškega ustvarjanja.

Ni naključje, da je Andrej Brvar uredil prvo antologijo slovenske poezije v prozi, torej pesniške oblike med poezijo in prozo. Najprej je še pesnil v prostem verzu, nato pa se dokončno odločil za poezijo v prozi. Je prvi avtor med dosedanjimi prejemniki Zlatnika poezije, ki se ga ne da umestiti ne med pesnike tradicije in ne med avantgardiste. Je samosvoja pesniška osebnost z izrazito individualno poetiko, zato je literarna javnost včasih s težavo vstopala v njegov pesniški svet. In to navzlic njegovemu vitalizmu kot osnovnemu življenjskemu občutju in navzlic njegovemu pesniškemu potovanju, ki zna takšno ali drugačno refleksijo pripovedovati in premišljevati hudomušno ali elegično, s pesniško zgodbo, ki je zanj premagovanje ega, erosa in zla.

Njegov pesniški material so drobna dogajanja življenja. Zato v naboru pesniških snovi ne manjka dnevniških družinskih zapisov, ne presunljivih spominskih utrinkov, ne aforističnih izrekov, ne liričnih prebliskov, a tudi ne šaljivih komentarjev. Še posebej podoživlja naravo in letne čase. Njegov radoživ, svetal odnos do življenja mu je kajpak najbolj približal sonce poletja. A simbolika letnih časov je najbolj prepoznavna v njihovem kroženju, v njihovem rojevanju in umiranju. To molovsko melodijo letnih časov pesnik zdaj bolj sliši tudi kot melodijo minljivosti, a vendar še vedno s sproščenim doživljanjem življenja, ki je zanj čudežni dar.

Andrej Brvar prejme Zlatnik poezije za svoj življenjski pesniški opus in za ustvarjalni prispevek slovenski literaturi.