Borut Gombač: S konico konice jezika

Veronikino nagrado 2020 za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji je Mestna občina Celje po izboru strokovne žirije podelila Borutu Gombaču za pesniško zbirko S konico konice jezika (Književno društvo Hiša poezije).

Gombač se v zbirki S konico konice jezika pogumno loti raziskovanja jezika kot snovi, ki jo je treba razgraditi, pregnesti in preoblikovati, da se v njem lahko razprejo nove ustvarjalne možnosti in poti.  Gombačev pesniški subjekt je obenem tvorec in opazovalec razgradnje pomenov, ko se besede trgajo  »na zloge, črke, pračrke …«, da v njih zasijejo iskre novih podob. Vendar pa po razgradnji svet ni več tak, kot je bil prej – zaznamuje ga odsotnost kakršnekoli absolutne oporne točke in perspektive. V verzih »Ta drveča voda nima struge, z reko teče tudi breg« lahko zaslišimo odmev relativnostne pesnitve Gregorja Strniše; tudi Gombačev svet popotnika skozi vsakodnevne zgode in nezgode je svet fizikalnega relativizma, ko meja med subjektom in objektom, svobodno voljo in determiniranostjo ni več jasna. Tudi v Gombačevih pesmih lahko prepoznamo nakazano baladno strukturo, ko vsaka usojenost vodi v neizbežno smrt, vendar pa avtor tu dogajanje svojih pesmi zaustavi in raziskuje tanko mejo med življenjem in smrtjo, kot da bi ta zaustavljeni čas ponujal tudi prostor za raziskovalni navdih. Svinčena konica izstreljene krogle se že dotika kože, a žrtve še ni zadela. V tej razliki med biti in ne biti Gombač gradi pomenske labirinte, svoj splet norosti in bolečine, ki ga raziskuje subtilno, čutno in zavzeto – s konico konice jezika. 
Igor Divjak

Za eno najprestižnejših literarnih nagrad v Sloveniji so bili nominirani še: Vesna Liponik z zbirko Roko razje (Založba ŠKUC), Jana Putrle Srdić z zbirko Oko očesu vrana (zbirka Aleph, Center za slovensko književnost) Lucija Stupica z zbirko Točke izginjanja (zbirka Prišleki, LUD Literatura), Uroš Zupan z zbirko Sanjska knjiga (Cankarjeva založba)