Veronikino nagrado 2014 za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji je strokovna žirija v Celju podelila Petri Kolmančič za pesniško zbirko P(L)AST ZA P(L)ASTJO (Založba Pivec).
Leta 2013, in letos se trend nadaljuje, je v Sloveniji izšlo 13,1 odstotka manj knjig kot leto prej. Tudi
nekaj odstotkov manj poezije. Za poglobljeno branje še vedno ogromno. Ampak dobre, boljše,
najboljše poezije je, meni žirija, ravno prav.
Najboljša poezija je vseh spolov, vseh starosti (ali pa je bila vsaj med zbirkami, ki jih je žirija uvrstila v
ožji izbor, kjer so bili tako prvenci kot knjige klasikov), različnih pesniških nazorov in šol, črpa iz
različnih označevalnih bazenov in izhaja pri različnih založbah. Izpisuje velemesta in odprtost
vzajemnih univerzumov. Predvsem pa vsaka izbrana zbirka sproti in celostno zanika relevantnost
zgornjih kategorij.
Dobra slovenska poezija bralca spusti k sebi, vendar od njega pričakuje ali celo zahteva pozornost in
predpisuje visok davek na svojo vrednost.
Veronikino nagrado je komisija namenila zbirki P(l)ast za p(l)astjo Petre Kolmančič.
Naslovna figura zmagovalne zbirke je na videz jasna enačba. Za vsako plastjo se odpira/se skriva past.
Vendar enačba ni brez preostanka. Njen preostanek je neskončnost, matematična, eksistencialna,
metafizična. “Prideš lahko le do roba, do meje, / dlje te reči ne spustijo. Vabijo te, te kličejo, / a ko si
dovolj blizu, da jih slišiš, / spoznaš, da v neznanem jeziku molčijo.” Odpiranje plasti se dogaja pod
daljnogledom in mikroskopom hkrati, iluzija približane daljave se že v naslednjem trenutku razblini v
premočni povečavi mikrodelca. In ne lirski subjekt ne bralec ne moreta vedeti, v katerem od teh
trenutkov se bo za trenutek pokazala žareča sredica in kdaj bosta prestopila mejo med užitkom
spoznanja in bolečino vedenja.
Morda ima med petimi nominiranimi zbirkami prav izbrana najmanj konkretnih atributov aktualnega
tukaj in zdaj, njen kronotop ni samo od tega zunanjega sveta. Vseeno pa po mnenju žirije subtilno
izraža tesnobo sodobnega človeka.
Morda si je zastavila najbolj uzurpirano in največkrat spodletelo pesniško nalogo: izpisovanje relacij
in sebstva v ljubezenskih visokih in znižanih pesmi. Edini odgovor na vprašanje, kako biti z drugim, je
vprašanje, kako biti s sabo, nam na avtentičen način govori ta poezija.
Morda prav vse njene plasti celo niso povsem popolne, toda žirijo je prepričala moč, s katero po
svojih notranjih brezpotjih samosvoje in historično ozaveščeno hkrati išče, kar je bilo najdeno in
izgubljeno spet in spet.
Petra Vidali,
predsednica žirije
Za eno najprestižnejših literarnih nagrad v Sloveniji so bili nominirani še Anja Golob za zbirko Vesa v zgibi (Mladinska knjiga), Blaž Lukan za zbirko Pričakujem pozornost (LUD Literatura), Katja Perat za zbirko Davek na dodano vrednost (LUD Literatura) ter Andraž Polič za zbirko Ona je mesto (Franc-Franc).