Ob svetovnem dnevu poezije se letos poklanjamo poetiki Maruše Krese
V petek, 21. marca 2025 ob 19.30 bo v Slovenskem ljudskem gledališču premierno predstavljena predstavo Šivilja norosti, ki je nastala po navdihu literarne zapuščine Maruše Krese ter prevaja njene pesmi in kratke zgodbe v sodobno uprizoritveno formo. Prva ponovitev predstave bo že sledeči četrtek, 27. marca, ko obeležujemo svetovni dan gledališča.
Neponovljiv brutalni vitalizem pesnice in pisateljice Maruše Krese nas uči, kaj pomeni biti polnokrvni človek 21. stoletja, ki se ne ustraši prav ničesar, ne krutih udarcev življenja ne lepega. Kako ob vsem tem ostati zvesta sebi, biti ženska, mama, sestra, hči. Umetnica. Intelektualka. Nagrajena humanitarka. Vojna poročevalka.
Šivilja norosti na patriarhalnem prelomu stoletij, ki z neusahljivo voljo do življenja šiva kolaž bolečin, norosti, spominov, ljubezni, svetlobe.
Igra: Manca Ogorevc
Avtorji predstave: Marko Čeh, Nuša Komplet Peperko, Nina Medved, Nuša Ofentavšek
Režija: Marko Čeh
Dramaturgija: Nuša Komplet Peperko, Nina Medved
Oblikovanje zvoka: Nuša Ofentavšek
Scenografija: Timotej Jevšenak
Kostumografinja: Maja Zupanc
Glas na posnetku: Urška Klajn
Tehnika in programiranje luči: Žiga Besal
Tehnična pomoč: Miha Peperko
Lektorica: Živa Čebulj
Vizualna podoba in fotografija: Nina Medved
Iskreno se zahvaljujemo dedičem literarne zapuščine Maruše Krese in Davida Šalamuna ter g. Kompletu in g. Jevšenaku.
*Nuša Komplet Peperko in KUD 567 v koprodukciji s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje. S podporo Umetniške četrti Celje, Veronikine nagrade, JSKD Celje in Dveh lun, zavoda za poetizacijo sveta.
Projekt sofinancira Mestna občina Celje.
Maruša Krese (1947–2013), pesnica, pisateljica, novinarka in humanitarka je študirala umetnostno zgodovino, primerjalno književnost in psihoterapijo. Njena življenjska in umetniška pot je bila izjemno turbulentna in vse prej kot lahka. V zakonu s pesnikom Tomažem Šalamunom sta se jima rodila dva otroka, tretjega sina je imela iz drugega zakona. Po številnih popotovanjih po svetu je svoj domicil končno našla v Berlinu, zadnja leta svojega življenja pa je preživela znova v Sloveniji. Zmeraj je pisala le v slovenskem jeziku. Izdala je sedem pesniških zbirk, šele leta 2006 pa izdala prvo delo v Sloveniji, prozni prvenec Vsi moji božiči, za katerega je prejela nagrado fabula. Leta 2009 je izšla njena druga knjiga kratke proze z naslovom Vse moje vojne, leta 2012 pa še roman Da me je strah?, za katerega je prejela kritiško sito. Leta 2023 je po bila njej poimenovana nagrada za najboljše kratke zgodbe, ki jo podeljujeta založba Goga in Društvo slovenskih literarnih kritikov.